Slaba drža = slaba tehnika = poškodbe in bolečine

Slaba telesna drža je velikokrat prikrit vzrok bolečin pri tekačih.

Številni strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tehniko teka, se zavedajo, da je poznavanje biomehanike in narave poškodb ključ do hitrega okrevanja. Zavedanje o ustrezni obutvi in primerno zastavljenim treningom je vsekakor dobra preventiva pred nastankom poškodb. Velikokrat pa to ni dovolj.

Kompenzatorni mehanizmi

Nepravilna telesna drža oz. telesna asimetrija, na primer neravnovesje medenice, zasuk trupa, deformacija stopala, stare poškodbe in drugo, je stanje, ki se mu telo nezavedno prilagodi s tako imenovanimi kompenzatornimi mehanizmi. Telo nezavedno nenehno stremi po vzravnani drži, to nalogo poskuša opraviti za vsako ceno. Na primer, zaradi poškodbe v desni rami se ne moremo popraskati po glavi. Telo bo avtomatsko našlo pot do tega, da se popraskamo tako, da se bo prepognilo v trupu. To z drugimi besedami pomeni, da bo telo naredilo vse za dosego cilja.

Kompenzatorni mehanizmi, ki kratkoročno omogočajo dosego cilja, so dolgoročno razlog za bolečine, čezmerne telesne napetosti in napačno biomehaniko.

Položaj stopala je osnova za normalno biomehaniko telesa, lahko bi rekli temelj, na katerem stoji naše telo. Če je stopalo deformirano, se to manifestira na celotnem telesu. Deformacija stopala se lahko pojavi zaradi mišične preobremenitve, prirojenih anomalij, včasih pa tudi zaradi starosti. Z leti mišice zgubljajo elastičnost, kar vpliva na zmanjšano gibljivost in izgubo funkcionalnosti.

 

Mečne mišice so s področja golenice ali piščali pripete na stopalo. Preobremenitev povzroči vlek iz narastiča k prijemališču, kar prav tako vpliva na zmanjšano gibljivost in bolečine ter deformacijo stopala, kot so supinacija stopala (navzven), pronacija stopala (navznoter), visok stopalni lok, plosko stopalo itd.

Stopalo je temelj, na katerem sloni celotna telesna teža, in njegova naloga je podpirati oz. nositi naše telo, ne glede na način. Zaradi omenjenih deformacij bo telo s kompentatornimi mehanizmi bolj aktiviralo specifične mišice, da bi 'popravile' deformacijo.

Primer: izguba dorzalne fleksije (premik stopala k sebi). Vzroka sta lahko čezmerna napetost in skrajšanje mečnih mišic, kar povzroči čezmerno aktivacijo mišice na sprednjem delu goleni (m. tibialis anterior), to pa vpliva na zdrs kolena naprej in povzroča dodaten stres na koleno (možnost pojava bolečin in poškodb). Ker koleno sili naprej, bo telo poskušalo to preprečit z vlekom medenice nazaj, to pa sčasoma privede do preobremenitve velike stegenske mišice (m. quadriceps). Preobremenitev vodi v skrajšanje mišice in posledično vlek medenice naprej (povečana ledvena krivina), kjer se lahko razvijejo bolečine v križu. Takšna kompenzacija se nadaljujejo vse do glave.

Vzrok bolečine pri tekačih je največkrat mišičnega izvora.

Z razumevanjem biomehanike in prepoznavanjem mehanizmov kompenzacije lahko obvladamo telo. Poznavanje mišičnih napetosti in zavedanje položaja telesa omogočata odpravo dejavnikov, ki povzročajo napačno biomehaniko telesa, in odpravo bolečin.

Nasvet za samopomoč

Mišico privedemo v normalno funkcijo z/s:

  • zavedanjem, da je napeta,
  • povečanjem krvnega pretoka in s tem vsebnosti kisika,
  • zmanjšanjem adhezivnega (brazgotinskega) tkiva v mišici
  • raztegovanjem mišice, kar vpliva na gibljivost in funkcionalnost telesa.


Manualna terapija je eden od načinov samopomoči, kako vzpostavitvi optimalnejšo telesno biomehaniko pri določenih mišicah, ki so vzrok za težave. To je način, na katerega lahko obvladujemo svoje telo, ne pa bolečina nas.

 

Martina Mihić, dipl. fizioterapevtka
Sentoria, manualna terapija in fizioterapija
Rimska c. 24,1000 Ljubljana
www.sentoria.si
040 470 095

Objavljeno: 26.05.2011 v rubriki: NASVETI. Več iz rubrike:

Skupaj smo letos pretekli 2454,95 km Pridružite se nam

Aktivni.si strokovnjaki: Dalibor Todorovič, Mito Šinkovec, Marko Mrak, Rober Hönn in Martina Mihić.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljno uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri