Tek ima prednost - intervju z dr. Bojanom Knapom

Dr. Bojan Knap je kot specialist interne medicine zaposlen na UKC-ju. Široki javnosti je znan po časopisnih objavah o preventivnih učinkih telesne vadbe na razvoj različnih obolenj, s strokovnim znanjem pa pomaga tudi Maticu Osovnikarju, enemu najboljših belopoltih sprinterjev na svetu, kolesarjem kranjske Save in številnim drugim športnikom. Sam se s tekom in triatlonom ukvarja že več kot 30 let.

Tek velja za sredstvo, ki izboljšuje splošno razpoloženje. Kako to pojasnjuje medicina?

Telo vzdržuje homeostazo, neko ravnovesje med akcijo in reakcijo, zato potrebujemo zdravi ljudje za normalno življenje določeno mero telesnega in duševnega dela, določeno mero stresa. Danes živimo v preobilju psihičnega in pomanjkanju fizičnega stresa. Učinkovito psihično delovanje pa je težko ločiti od fizičnih sposobnosti; znana je izjemna dobra fizična pripravljenost šahistov, glasbenikov, kirurgov, ki pri delu sicer ne uporabljajo veliko mišic. Zdrav, učinkovit duh v zdravem telesu je torej zakon.

Koliko časa je pa treba teči?

Vsaka dejavnost, ki traja vsaj 20 minut brez počitka in vključi večji del telesnih mišic, je aerobna, kar pomeni, da je v telesu aktiviran sistem za oskrbo celic s kisikom, da je aktiviran srčno-žilni sistem. Zaradi povečane oskrbe s kisikom običajno po teku tudi laže razmišljamo. Po njem se dobro počutimo tudi zaradi endorfinske plime – po pol ure teka se namreč v možganih sproščajo tako imenovani hormoni sreče.

Med njimi je najbolj znan serotonin, katerega izločanje denimo povečata tudi čokolada in zaljubljenost. Navzoči pa so še drugi razlogi akutne in kronične narave za dobro razpoloženje. Sem sodi tudi zavest, da smo nekaj storili zase, da smo uporabili najučinkovitejše zdravilo za različne bolezni, kot so zvišan krvni tlak, sladkorna, žilne bolezni, debelost in morda celo za nekatere psihične tegobe.

Koliko časa po teku običajno še traja taka plima dobrega razpoloženja, navdušenja?

Če tečete zjutraj, boste običajno v dobri formi ves dan. Je pa treba vedeti, da pretiravanje lahko škodi tako dobremu počutju kot tudi telesu. Da si lahko od teka obetamo le vsestranske koristi, je zelo pomembno, da tečemo redno in svojim sposobnostim primerno, pomembna pa je tudi regeneracija.

Zaradi obnovitve zalog glikogena v mišicah in jetrih moramo po teku zaužiti ogljikove hidrate. Tudi izotonični napitek – približno pol litra na uro napora – je nujen. Če primerno poskrbimo za telo po naporu, ki smo si ga premišljeno naložili, si lahko obetamo tudi dobro razpoloženje in delovno vnemo, v nasprotnem primeru pa smo lahko celo brezvoljni, malodušni.

Je torej pogled ljudi, ki tečejo, bolj optimističen, kot bi bil, če se s tekom ne bi ukvarjali?

S tekom, ki je reden in prilagojen človekovim sposobnostim, si zagotovimo boljše zdravje in večjo kakovost življenja, ne nazadnje tudi vedrejši pogled na življenje, posredno in neposredno. Reden tek poleg izboljšanega počutja vpliva pozitivno tudi na estetsko plat življenja, saj je človekova samopodoba povezana tudi s stanjem telesa.

Kaj pa drugi športi – ali ti prav tako vplivajo na izboljšanje razpoloženja?

Vsi aerobni športi so primerni – živahna hoja, hoja s palicami, smučarski tek, kolesarjenje, plavanje, veslanje … Pomembna je rednost, dvakrat na teden, da ohranjamo dober nivo pripravljenosti in da se pri vadbi ne mučimo po nepotrebnem.

Tek ima morda prednost zaradi intenzivnosti, tako da zaleže že 20 minut vadbe, vendar pa ni primeren za pretežke ljudi in za ljudi s kroničnimi ortopedskimi težavami. Po 40. letu svetujem pred začetkom vadbe pregled pri zdravniku. Pri povišani telesni temperaturi in katerekoli akutni bolezni svetujem počitek; vadba je primerna šele, ko smo povsem zdravi. Šport z zrnom soli torej.

Marjan Žiberna

Vir: Geo

Objavljeno: 23.03.2010 v rubriki: NASVETI. Več iz rubrike:

Skupaj smo letos pretekli 1826,22 km Pridružite se nam

Aktivni.si strokovnjaki: Dalibor Todorovič, Mito Šinkovec, Marko Mrak, Rober Hönn in Martina Mihić.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljno uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri