Tekaški test v laboratoriju

Vse štiri članice akcije Bodi AKTIVNA so se udeležile tekaškega testa v laboratoriju za fiziologijo športa na fakulteti za šport v Ljubljani, na katerem sta bila strokovnjak na področju športa, dr. Radoje Milić, in asistent Luka Žele.

Po uvodnih treh minutah hoje pri petih kilometrih na uro so za dekleta sledile tri minute hoje pri šestih kilometrih na uro, nato se je vsako minuto hitrost povečala za kilometer na uro, naklon tekalne steze pa za dva odstotka.

Na koncu je sledila realna slika trenutne telesne pripravljenosti vsake posameznice.

Za običajne smrtnike

»Na testiranja se prijavljajo tudi 'navadni smrtniki'. Testiranje je cenejše v primerjavi s sosednjimi državami, preverjeno!« nam je zaupal asistent Luka Žele.

»Vse več rekreativcev se odloča za testiranja, tudi na kolesu, saj tako dobijo koristne informacije, ne le o fizioloških značilnostih posameznika, temveč tudi zdravniški nasvet, opazko, poleg tega tudi zdravniški pregled. «

Previdnost pri izboru testa

Čeprav obstajajo tudi drugačna testiranja, bodite pri izboru previdni, mnogi namreč merijo posledice, in ne dejansko opravljenega dela.

»Najbolj znan in razširjen Cooperjev test je podoben test, ki se izvaja za oceno vzdržljivosti posameznika,« nam je pojasnil Luka Žele in dodal, da iz časa zelo malo izvemo o dejanski pripravljenosti posameznika.

»Moram poudariti, da so testiranja, ki jih izvajajo po fitnes centrih, podobna, le bolje so opremljena z elektronskimi aparati in so zato videti strokovna in natančna. Bistven je nadzor zdravnika, ki ga v fitnesu ni. So pa lahko merjenja v centrih zelo dober kazalec napredka. Vse pogosteje se uporabljajo tudi merilniki frekvence srčnega utripa, ki omogočajo različne izračune stopnje pripravljenosti.«

Ne glede na odločitev, kje boste testirali svojo pripravljenost, ne pozabite na nasvet: »Vedno je najpomembneje, da se pri meritvah uporablja enake pripomočke in da so okoliščine enake, če želimo posamezne rezultate primerjati med seboj.«

Telesne spremembe

Telo se ves čas spreminja. Celice odmirajo in nadomestijo jih nove.

V telesu nenehno poteka proces razgradnje snovi, ki ga imenujemo tudi katabolni proces. Ta je še posebej izražen ob kakšnem naporu, tudi športnem. Katabolna faza je lahko zelo kratka in intenzivna, kar srečujemo pri skokih, metih, sunkih; lahko pa je dolgotrajna in manj intenzivna – pri dolgotrajnem teku, maratonu, plavanju, kolesarjenju.

Izražena razgradnja snovi vedno povzroči zmanjšano zmogljivost organizma za premagovanje napora, zato mora katabolni fazi slediti anabolna faza, faza odmora, sinteze in obnove snovi. Ta faza je lahko različno dolga, počitek lahko traja nekaj minut, ur ali dni. Vsako telo teži k temu, da nadomesti razgrajene snovi in se vrne v ravnovesje.

Ukvarjanje s športno aktivnostjo povzroča rušenje ravnovesja v telesu, kar prisili telo k prilagoditvam na napor. Spremembe so kompleksne. Homeostatske, prilagoditvene reakcije organizma pri trenažnem procesu poskrbijo, da se delovanje organizma spreminja in prilagaja vedno novim zahtevam.

Športna obremenitev je tipična motnja, ki povzroči spremembe v notranjem okolju človekovega organizma. Če je obremenitev kratka, potem telo ne reagira in ne zaznamo homeostatičnega odziva organizma. Šele ko ima organizem dovolj časa, da se odzove na napor, lahko govorimo o homeostatskem odzivu organizma.

Tipično za napor je npr. kopičenje laktata v krvi. Ta povzroča spreminjanje acidobaznega ravnovesja v krvi, kar je neposredno povezano s pojavom utrujenosti.

Telesne spremembe je najlažje spremljati na testiranjih, kjer z vrhunsko opremo dobimo podatke o kvaliteti in kvantiteti sprememb. Testiranje je pravzaprav spremljanje odziva na dani impulz. Okolje je stalno in kontrolirano, zato so podatki primerljivi med seboj. Take podatke uporabljamo tako v vrhunskem kot rekreativnem športu.

Poleg ocene trenutnega stanja funkcionalna diagnostika omogoča tudi spremljanje posledic trenažnega procesa. Zato meritve večkrat ponovimo in ocenimo opravljeno delo, uspešnost ekipe in trenerja ali pa spoznamo svoje telo skozi druge dimenzije in ocenimo svoje zdravje.

Na testiranju

S kontinuirano spiromertijo (masko, skozi katero dihamo) in drugimi aparaturami smo merili sledeče parametre:

Respiratorne in druge vrednosti:

  • maksimalna ventilacija, ki nam pove, koliko litrov zraka predihamo v eni minuti;
  • maksimalna respiratorna frekvenca, ki prešteje število vdihov na minuto;
  • maksimalna poraba kisika v minuti,
  • maksimalna frekvenca srčnega utripa,
  • maksimalna kapaciteta črpanja srca oz. koliko mililitrov sčrpamo z enim udarcem in
  • maksimalno delo srca oz. koliko mililitrov sčrpamo v eni minuti. Vse te parametre merimo na laktatnem pragu (kjer vrednost laktata doseže kritično točko in aerobna vadba preide v anaerobno).

Na podlagi vsebnosti laktata v krvi zelo pogosto določimo intenzivnost napora pri dolgotrajnejših in neprekinjenih naporih.

Antropometrijske značilnosti

oz. telesne mere, kot sta telesna masa in višina;

Starost, relativna vrednost hitrosti teka.

Te zanima? Tudi ti lahko oceniš svoje trenutno stanje. Bodi aktivna. In spomladi ob ponovnem testiranju boš že vedela, ali si na pravi poti k izboljšanju rezultatov in zdravemu načinu vadbe.

Kje se lahko testiraš?

Na Fakulteti za šport, tel. 01/ 520 77 00.

Objavljeno: 31.01.2007 v rubriki: NASVETI. Več iz rubrike:

Skupaj smo letos pretekli 2798,85 km Pridružite se nam

Aktivni.si strokovnjaki: Dalibor Todorovič, Mito Šinkovec, Marko Mrak, Rober Hönn in Martina Mihić.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljno uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri